Kidi mar Chiemo mar Kalsium

Ogandano biro loso tani 40,000 mag ng’injo kod tani 26,000 mag ng’injo.
<2Zepa> Oganda ma India ma nigi ng’wech mar Perstorp ma en ng’at ma nigi pinje mang’eny ma Sweden oyawo kar loso gikmoko manyien e kar loso gikmoko e kar loso gikmoko e kar loso gikmoko ma iluongo ni Saykha GIDC machiegni gi Bharuch.
Ogandano biro loso yath ma nigi oboke ma nigi oboke mar ISCC Plus kod gik ma tudruok gi mago mondo ochop dwaro mag chiro mag piny Asia, moriwo nyaka piny India. Kambino noketo lwetgi e winjruok gi sirkal mar India e higa mar 2016 kaka achiel kuom chenro mare mar ‘Loso e piny India’.
Ib Jensen, Jatend Kambi mar Perstorp nowacho kama: “Ma e pesa maduong’ mogik ma ne oketi e piny Asia e historia mar Perstorp.” Ogandano biro loso tani 40,000 mag pentaerythrito kod tan 26,000 mag calcium formate – ma gin gik ma dwarore ahinya e loso gik ma medo tile kod chiemo ma le/chiemo ma itiyogo e loso gikmoko.
Gorm Jensen, ma en jatend-alwora maduong’ e weche mag ohala kod loso gik manyien e Perstorp nowacho kama: “Plant manyienno biro medo keto teko mar Perstorp kaka ng’at ma nyalo tiyo kendo ma nyalo geno e piny Asia.”
Jensen nomedo wacho kama: "Kambi mar Sayakha nitie kama ber machiegni gi kuonde goyo nam, geche okolo kod ndara. Mae biro konyo Perstorp e chiwo gikmoko e yoo makare e piny India kod e piny Asia duto."
Kambi mar Sayaka biro loso gik ma Penta loso, moriwo nyaka gik ma ISCC PLUS omiye oboke mar Voxtar ma olosi gi gik ma nyalo loso kendo, kaachiel gi gik ma Penta nyalo loso kendo gik ma nyalo loso gik moko. Plantno biro tiyo kod gik ma nyalo loso kendo biro tiyo ka otiyo gi liet kod teko ma oriw. Gik ma itiyogo biro konyo e duoko piny kwan mar carbon ma ng’ato golo.
120 kendo biro konyo e duoko piny kinde mag tero gikmoko ne jonyiewo. kuonde ma ne ni machiegni gi gwenge kapok masinno ochako tiyo.”
E nyasi no ne nitie jatend piny Sweden e piny India Sven Otsbarg, Komisina Maduong' mar piny Malaysia e piny India Dato' Mustufa, Kolekta Tushar Sumera kod Jatend Bura Maduong' mar Arunsinh Rana.
Ndiki nying’ sani mondo idonj e chokruok mar kemikol kod kemikol mag petro mabiro bedo e ot mar 8 nyaka 9 dwe mar abich higa mar 2025.
18-19 dwe mar auchiel higa mar 2025 e otel mar Leela, Mumbai.
Novopor Oyudo Kambi mar Kemikol mag Presa ma ni Amerka mondo ojing’ chenro mar kemikol makende mag piny mangima
2025 biro bedo tarik 8 dwe mar abich mondo olosi e wi loko gik moko e yor mbui kod tiyo gi yore mag loso kemikol
2025 biro timo chokruok ma nigi wi wach ni “Oganda kod somo: Loso yore mag medo loso gik manyien kod loso nyalo” e dwe mar abich tarik 8 e ot ma nigi ng’eyo.
BASF oyiero Duol mag Alchemy kaka jowetegi manyien mag keto gik moko e piny Australia kod piny Zeland
Metpack kod BASF riwre kanyakla mar nyiso otas moting'o oboke manyalo keto lum e ot mar loso chiemo
Oboke mar kemikol mar India en yo maduong’ ahinya e mbui mar yudo weche, paro, ng’iyo, gik ma timore, gik ma teknoloji manyien timo kod penjo gi jotelo madongo e weche mag kemikol kod petrokemikal. Oboke mag kemikol mag India en kambi mar lendo ma keto pachgi kuom gaset ma igoyo e mbui kod gik ma timore e ng’wech ma tudore gi ng’wech mar kemikol kod ng’wech ma luwogi.


Saa mar oro: 08 dwe mar abich 2025